Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...

Največji delež za cestnine prispevajo tovornjakarji

Avtoceste

Avtoceste  - Največji delež za cestnine prispevajo tovornjakarji
Sledi nam na
  
Deli zgodbo na
2.9.2022 11:10:00

Dars je pred nekaj dnevi objavil polletno nerevidirano poročilo o poslovanju, kjer med drugim navajajo zanimive podatke o cestninjenju, avtocestni policiji in o varnostnem tveganju v zvezi z vojno v Ukrajini.

Peter Pirkovič

Polletno poročilo tako navaja, da je Dars ustvaril za skoraj 212 milijonov prihodkov z naslova cestnin, kar predstavlja 92 odstotkov vseh prihodkov omenjene družbe. Omenjene cestnine se delijo na tri področja in sicer: cestninjenje tovornih vozil, prihodki od prodaje vinjet in cestninjenje predora Karavanke. Zanimivo je, da daleč največ v blagajno prispevajo vozniki tovornih vozil (v prvih 6 mesecih letos 135,9 milijona evrov), natanko tretjino prihodkov predstavlja prodaja e-vinjet (v prvih 6 mesecih letos 68,9 milijona evrov), le trije odstotki pa so vezani na pobiranje predornine – Karavanke (v prvih 6 mesecih letos 7 milijonov evrov).

Zanimiv je tudi podatek, da so v prvem polletju pri Darsu prodali več kot 3,85 milijona vinjet z letnico 2022, kar je 1,2 milijona prodanih vinjet več kot v enakem obdobju preteklega leta. Prodaja vinjet je višja tudi od leta 2019, torej iz obdobja pred epidemijo covid-19, ki je izrazito vplivala na potniški promet in turizem. Obenem v omenjenem poročilu omenjajo, da se število tovornih vozil na avtocestah in hitrih cestah povečuje in je v prvem polletju 2022 preseglo ravni iz let 2019–2021. 

Že pred časom so pri Darsu skupaj s policijo zagnali projekt avtocestne policije in ga v letošnjem letu razširili skoraj na celotni avtocestni križ. Vmes se je zamenjala vlada in novi ljudje so projekt skoraj v celoti po hitrem postopku zamrznili oziroma ukinili. Pri tem bi dodal le to, da sem še vedno mnenja, da je projekt dober, a da so se ga sistemsko lotili morda prehitro in s preveč optimizma. A ne glede na to, podatki kažejo, da je avtocestna policija vendarle doprinesla k nekoliko boljšemu prometnemu stanju. Statistika je namreč pokazala, da se je, odkar po naših avtocestah vozijo tudi vozila avtocestne policije, število prometnih nesreč zmanjšalo, pomembno pa se je zmanjšal tudi delež tovornih vozil s prekoračeno osno obremenitvijo in tudi število poškodb cestne infrastrukture, za katero povzročitelj ni znan. Manj poškodb infrastrukture pomeni manjše stroške vzdrževanja, manj del in zaradi tega manj oviranja prometa oziroma njegovo večjo pretočnost. 

Po podatkih policije se je samo na širšem ljubljanskem območju, ki ga pokriva ljubljanska enota, v prvem polletju letos zgodilo 336 prometnih nesreč (od tega ena s smrtnim izidom), medtem ko jih je bilo v enakem obdobju leta 2019, torej v letu pred pandemijo covida-19, kar 452 ali skoraj 35 odstotkov več (od tega so bile tri s smrtnim izidom). V prvem polletju letos je bilo na avtocestah na območju delovanja omenjenje enote avtocestne policije ugotovljenih 10.218 kršitev, zabeležili so 23 pobegov s kraja prometnih nesreč in jih 17 tudi raziskali (v enakem obdobju leta 2019 pa je bilo od 112 pobegov raziskanih 55 ali 49 odstotkov, še kažejo podatki policije), hkrati pa beležijo tudi za skoraj polovico manj zastojev (48 odstotkov manj) kot sicer, kar vpliva na večjo pretočnost prometa na območju delovanja ljubljanske enote avtocestne policije.

Poročilo med drugim omenja tudi vojno v Ukrajini in z njo povezanim tveganjem. Zapisali so, da v tem trenutku varnost cestne infrastrukture ni bistveno bolj ogrožena, kot je bila pred pričetkom vojaških operacij v Ukrajini. Če bi bila Luka Koper in vzhodni prometni koridor uporabljena za transport vojaške opreme proti Ukrajini, se bo varnostno tveganje znatno povečalo. V tem primeru bi avtocestni objekti lahko postali tarča napadov ali sabotaž. 

Hkrati so izpostavili tudi težave v primeru zapuščenih tovornih vozil ali morebitnih pretepov med ruskimi in ukrajinskimi vozniki. Zaradi vojnih razmer je vstop v Ukrajino praktično onemogočen, otežen pa je tudi vstop v Belorusijo in Rusko federacijo. Obstaja možnost, da bi se zato tovorna vozila ali avtobusi iz navedenih držav za dlje časa zaustavila oziroma zadrževala na počivališčih v Republiki Sloveniji. S tem je povezanih več možnih tveganj: možne konfliktne situacije ali pretepi in prepiri med voznikih iz različnih držav, prehrana in bivanje voznikov ter zagotavljanje minimalnih higienskih pogojev, zdravstvena oskrba, hitro pokvarljivo blago ali prevoz živih živali, zapuščena tovorna vozila, zasedenost parkirišč in počivališč ob avtocestah in hitrih cestah, humanitarni prevozi v, iz in skozi Slovenijo. Zato bodo cestninski nadzorniki redno pregledovali počivališča in bodo ob ugotovitvi, da se na parkiriščih zadržujejo vozniki iz prej omenjenih držav, o tem obveščali nadzorne centre. Zapisali so še, da voznikov iz Ruske federacije, Ukrajine in Belorusije se v času vojnega stanja v Ukrajini in s tem posledično onemogočenih transportnih poti ne bo kaznovalo zaradi prekoračitve dovoljenega časa parkiranja na počivališčih.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
© Copyright 1999-2021 Avtomanija